2014
Tomaž Grom – kontrabas, glas
»Glasbo, ki se
ustvarja in sprejema v istem prostoru in času, namreč plemenitijo delikatnost
trenutka, tveganje nepovratnosti in nenazadnje kolektivno ustvarjanje.
Improvizacija je praviloma kreacija, ki nastane v sodelovanju med publiko in
glasbenikom, pri čemer je zelo razširjeno prepričanje, da se glasba dokončno
realizira šele s poslušalsko kontekstualizacijo. Čeravno morda ne povsem
zavestno, se nova plošča umetnika, kontrabasista in elektrofonika (pa tudi
organizatorja in založnika)
Tomaža Groma s svojo zvočno
zasnovo zelo izrazito umešča tudi v ta sklop refleksij. Groma lahko namreč
često slišimo v zelo raznolikih glasbenih situacijah, od gledališča do v
site-specific kolektivnih improvizacijah, tako da navaden posnetek njegovega
solo nastopa morda nudi nekoliko preveč omejen vpogled. Toda temu se pričujoča
plošča, ki nosi naslov
Sam, za …, izogne s tem, da jo lahko le s
pridržkom umestimo v okvir neidiomatske improvizacije, ki je sicer Gromov modus
operandi v živo. Na daleč bi po svojem videzu sem še nekako sodila, že malce
bližji prisluh pa nam razkrije, da gre za nekaj ravno nasprotnega – za
komponirani idiom Tomaža Groma.« (Zorman 2014)
Matej Stupica – pero, čopič, črnilo
Jani Peternelj – oblikovanje
Kritike:
- Anže Zorman:
Komponirani idiom Tomaža Groma, Odzven,
24.1.2014
- Jesse Goin:
Brutal Vnemo, Crow with no Mouth, 11.11.2014
- Aleš Rojc:
Tomaž Grom - Sam, za …, Radio Študent, 1.2.2014
- Brian Olewnick:
Tomaž Grom - Sam, Za (l'Innomable/Sploh), olewnick.blogspot, 1.2.2014
- Laszlo Lenkes:
Tomaž Grom - Sam, za ..., Improv.hu, 8.3.2014
